Okoli vogala in nazaj domov

Elektrika
Okoli vogala in nazaj domov

Okoli vogala in nazaj domov

Težava je seveda v infrastrukturi, ki ne omogoča premikov na večje razdalje (vsaj ne racionalnih), četudi se pri nas trkajo po prsih z eno s polnilnicami najbolje pokritih držav v Evropi. Vse skupaj se severda zatakne pri fundamentalni uporabi tovrstnih vozil – polnjenju. Zaradi kemije in fizike, ki diktirata delovanje akumulatorjev, je polnjenje v primerjavi z običajnimi avtomobili v čistu drugi časovni dimenziji. SI predstavljate, da bi za 150 kilometrov poti (recimo raje 100, saj tudi črpalke  niso na vsakem kilometru) z vašim običajnim avtomobilom dobre tri četrt ure sedeli na črpalki z elektriko, ki so realno najmanj 50 kilometrov vsaka k sebi, pa še to ob avtocestnem križu. Hitro polnjenje i3, ki je v Ljubljani mogoče le v BTC pri kristalni palači in na nekaterih Petrolovih črpalkah ob avtocesti, za približno 120 kilometrov dosega vzame dobrih 40 minut martinčkanja. Čim zavijete z avtoceste, ste odvisni od nekaj urnega polnjenja prek trofazne vtičnice ali vsaj 12 ur počitka ob običajni 220-voltni vtičnici. Če imate opravek na drugem koncu Slovenije v enem dnevu, četudi štartate iz centra, tak električar ni pametna izbira.

Težava nastopi pri zelo ozki uporabnosti i3 – polnili ga boste doma in se vozili lokalno ali po mestu. Sploh, če v bloku ni niti ene vtičnice, ste vezani na te zunanje polnilnice, a na večino počasnih zagotovo ne boste hodili sedet nekaj ur. V taki situaciji smo vendarle prečesali nekaj polnilnic v prestolnici in naredili nekaj analiz. Za polnjenje avtomobila z 0 na 120 km dosega smo se ali odpeljali na južno obvoznico, pri čemer je 25 kilometrov avtomatsko požrla že vožnja tja in nazaj, ali 10 km do BTC. Po pol urce ste spet v dosegu okoli 150 km in ob običajni uporabi dobri za dan ali dva. A take uporabe nočete – i3 boste polnili doma.

Petrol je pred kratkim postavil serijo hitrih CCS polnilnic, nekaj njihovih rešitev pa stoji tudi na drugih mestih, pri Ljubljanski toplarni ali pred recimo fužinskim Hoferjem.

Okoli vogala in nazaj domov

Hofer

Najprej smo polnjenje preizkusili pri Hoferju. Nekaj minut pletenja kablov, obračanje i3, ki ima polnilni priključek zadaj in aktivacija z Magno in i3 je veselo srkal elektrone, sam pa sem obiskal Hofer. Šok po vrnitvi je bil popoln, ker ga seveda nisem pričakoval – v teh 15 minutah se je doseg podaljšal za 3 kilometre. Počasna polnilnica namreč za 1 kWh porabi dobrih 20 minut, kar v praksi pomeni, da se vam ne splača niti priklapljati. Na sosednje mesto se je postavil Hoferjev mladenič z eGolfom, ki se dnevno vozi na vse konce Slovenije. Do Gornje Radgone, mi je razlagal, porabi uro in pol več, enako tudi nazaj, saj dvakrat stoji na Petrolu.

Okoli vogala in nazaj domov

Toplarna

Identična polnilnica je tudi nasproti Toplarne. Tisto jutro, ko smo prišli tja, sta obe mesti zasedala dva avtomobila. V Octaviji je spal taksist, ki se je po nerganju vendarle odkotalkal stran, zraven pa je stal eden od hobi slovenskih projektov, predelani Peugeot 106, ki je tam stal celo noč, zaslon polnilnika mu je čez noč namenil 7,6 kWh. Še enkrat smo merili hitrost polnjenja pri pol praznem akumulatorju, desetinko kWh (0,1 kWh !!!) za kilometer dosega polni natanko dve minuti. Pospravil sem kable in šel naprej.

Okoli vogala in nazaj domov

City park

Klasična polnilnica v garažni hiši je bila pol zasedena z elektrosmartom, ki pa je prostor zasedal samo zato, ker je e-avto, polnil namreč ni. Tudi tu je hitrost polnjenja tako nizka, da se za običajen obisk trgovine ne splača priklapljati kablov.

Okoli vogala in nazaj domov

Severna črpalka, južna obvoznica

Že res, da so na Petrolih ob avtocesti hitre polnilnice, a označene niso niti pomotoma, kaj šele po nesreči. Da sredi noči prvič najdete polnilnico na barju, potrebujete precej sreče. CCS polnilnik aktiviramo in že elektrončki tečejo, s spodobno hitrostjo minuto in 23 sekund za celo kilovatno uro. Faktor na pram večine običajnih polnilnic je občuten. Poskus je bil prekinjnen, na Barje smo se vrnili čez dva dni in po svetlem takoj naleteli na težavo. Na mestu za polnjenje je že stal Nissanov Leaf. Ali boste počakali pol ure ali pa šli drugam, je stvar polnosti vašega akumulatorja in prostega časa. Polnilnico smo zaman iskali na nasprotni strani in po 20 minutah še enkrat prišli na sproščeno mesto severne črpalke (v smeri proti Viču). Po dobre pol ure, pojedenih dveh sendvičih in popitem soku, je bil akumulator poln za 150 kilometrov. In tudi edina uporabna rešitev, če avtomobila ne polnite doma. Čisto enaka zgodba je pred Kristalko v BTC pred domom našega i3 – gre hitro, v kolikor tam ne stoji nekdo, ki ne razume koncepta običajnega parkirnega mesta in mesta za električne avtomobile.

Okoli vogala in nazaj domov

Ostale neuporabne

Po nasvetu kolega elektrofanatika sem zvečer obiskal polnilnico na Rudniku, pred Bauhausom. Da pripada Eektro Ljubljana, ki po naših izkušnjah tako ali tako ne ve, kaj bi s tem počel (klic za kartico za polnjenje smo predlani dobili po 10 dneh in je nimamo niti danes).

In kar je najlepše, ko pridete na polnilno mesto in avto priključite, morate do pulta v trgovini, kjer vam zadevo ročno aktivirajo. Seveda, če to ni v soboto zvečer, v tem primeru boste čakali do nedelje zjutraj, ko spet odprejo. Sploh v tem primeru se vidi, kako neuporabne in nesmiselno so postavljene polnilnice, ki naj bi propagirale elektro mobilnost, pa jo že na daleč kažejo v slabi luči.

Okoli vogala in nazaj domov

Kaj pa dlje?

Doseg avtomobila, v našem primeru je 94A i3 premogel 160 kilometrov, je seveda v tem primeru omejen s skrajno točko, kjer ga lahko racionalno napolnite, zato seveda vsaj z i3 ostajate v mestu. Tesla in podobni viskokokategorniki so seveda liga zase. Zaenkrat. A iz Ljubljane recimo na Koroško je v enem dnevu ob običajni vožnji nemogoče priti. Že tako ali tako se pot podaljša za uro v smeri Celja do Lopate, potem pa na Koroškem, kar smo preverjali pred nekaj meseci, tako ali tako ni uporabne polnilnice. Kar pomeni, da smo vezani na prenočevanje in naslednji dan na poti nazaj še enkrat mimo Lopate. Na avtocesti i3 namreč veselo pivna črtice na zaslonu. S polnim akumulatorjem naredite po ljubljanski obvoznici nekaj malega več kot tri kroge, pri čemer je ta četrti odvisen, koliko ste od slavne Severne črpalke. Seveda, kolega elektrofanatik pravi, da z identičnim vozilom pride na sever tudi v enem koraku – lepo se postavi za tovornjak, izklopi gretje in voila.

Okoli vogala in nazaj domov

Srž težav še vedno polnjenje

V testu BMW i3 A64 smo poudarili, da s samim konceptom avta na elektriko ni nič narobe, težava je le, če razmišljate o uporabi kot pri običajnem avtomobilu. Polnilna mesta so bolj kot ne eksotika, splh ker večina polni zelo počasi, si je treba idejo o petminutnem obisku črpalke v osnovi izbiti iz glave. Pol urce na sončku, pa je za nadaljnih 120 kilometrov. A kaj, ko razen eksotičnih ljubiteljev elektrike na kompromise in uporabo, ki nas vrača 100 let nazaj v mobilnosti, ni pripravljena. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija