Maserati je Boro, ki velja za vrhunec Maseratijevega obdobja, proizvajal med 1971 do 1978. Veter, ki s Krasa piha na tržaški zaliv, je dobil svojo potrditev na tem superšportniku, ki so ga zrisali pri Italdesignu.

Avto je nastal v času, ko je bil Maserati v lasti Citroena in je bil v primerjavi z drugimi superšportniki tistega časa nenavadno udoben in uporaben, med posebnimi rešitvami pa najdemo hidravlično pomične stopalke, ki se jih je dalo pomikati naprej in nazaj z gumbom na volanu, enako je bil za lažje vstopanje pregiben tudi volan. Pred kabino je bil kar zajeten prtljažnik, sredinsko nameščen motor pa je bil pokrit z aluminijasto ploščo, pokrito s tkanino, ki je dodatno zmanjšala hrup motorja v kabini.

Na voljo sta bila dva V8 motorja, s 4,7 in 4,9 litra prostornine, proti koncu proizvodnje je ostal le še močnejši z 239 kW (324 KM) in 454 Nm navora. Motor je bil nameščen vzdolžno, moč je na kolesa prenašal ZF-jev petstopenjski ročni menjalnik.

Maserati je po prodaji De Tomasu 1975 zašel v težave in proizvodnja Bore se je počasi ustavila, do 1978 so izdelali 564 primerkov, od tega jih je 275 imelo 4,9-litrski motor, 289 pa 4,7-litrski motor.

Bora je naslednika dobila šele v tem tisočletju z MC-12, njen neposredni sorodnik pa je bil Merak, ki je imel še dodatna dva sedeža zadaj.

Bora je na Ženevskem avtosalonu luč ugledala na današnji dan pre 50 leti, skupaj s Citroenom XM in legendarnim Lamborghinijem Countach.