Britanski krizi je botroval odhod vzhodnoevropske delovne sile, saj domačih voznikov cistern skoraj ni. Trenutno na otoku primanjkuje okoli 100.000 voznikov. S podobnimi težavami pa se spoprijema tudi država v samem središču Evropske unije, tako geografskem, kot tudi ekonomskem. Nemška zbornica za transport in logistiko opozarja na možnost ponovitve britanskega scenarija, toda iz drugačnih razlogov.

Medtem ko je Velika Britanija svojo težavo povzročila z željo po nadzoru tujih delavcev, je nemški vzrok malce bolj predvidljiv. Vozniki tovornjakov imajo izjemno slabe pogoje dela, ki zahteva tudi veliko odrekanja v zasebnem življenju, njihova povprečna bruto urna postavka pa je v letu 2020 znašala 14,21 evra. Kvalificirani delavci so medtem zaslužili 19,97 evrov bruto na uro. Povprečna mesečna bruto plača voznika tovornjaka je znašala 2623 evrov, delavci z enako stopnjo izobrazbe in s kvalifikacijo pa so povprečno na mesec zaslužili 3286 evrov.

Zaradi nizkih plač in slabih pogojev dela med mladimi ni zanimanja za poklic voznika tovornjaka. Letno se upokoji okoli 30.000 voznikov, novih pa se zaposli le med 13.000 in 17.000. V Nemčiji trenutno primanjkuje med 60.000 in 80.000 voznikov, kar lahko Nemčijo pahne na pot britanskih motenj v oskrbi s fosilnimi gorivi. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi se prva resna pomanjkanja proizvodov vseh kategorij začela v letu 2022 ali 2023.