Pravzaprav, če bi mu prelepili značko, nihče ne bi ugotovil, da je to Kia, kar je marsikdaj (neupravičen) razlog za zmrdovanje. Glede na to, da je po genetiki blizu matičnemu Hyundaiu in si s Santa Fejem deli nekaj mehanike in pomagal, so razlike le v finesah. V Ameriki so veliki črni terenci znak prestiža in mogočnosti, pri nas pa bo, kot že omenjeno, marsikdo najprej pogledal na znamko. Sorento četrte generacije je oblikovno dozorel in predvsem na nosu kaže na obilico športnosti. Zajetni kvadrati zadaj za luči še vedno na daleč kričijo »USA, USA…!!!!«, kak ožji pas bi zadek naredil precej bolj evropski, ampak potegnjeno pod črto – to je to, in je vpadljivo, všečno in predvsem skladno.

S 4,81 metra dolžine ni ravno velikan, prejšnja generacija je bila krajša za točno centimeter, je pa medosna razdalja kar 2,81 metra razlog, da sta prvi dve vrsti potnikov deležni razvajanja v vseh smereh. Tudi v velikanskem prtljažniku, ki meri kar 821 litrov, se v dnu skriva še dodatni par sedežev, če je kdaj treba kam odpeljati še sosedove mulce. Brez teh dodatnih sedežev je prtljažnika celo za 910 litrov. Najbolj zanimivo je, da se z naprej pomaknjenimi sedeži druge vrste tudi v »prtljažniku« sedi odraslo. Če se mora in je nuja, to ne pomeni skrčenosti. Pohvalno.Notranjost je v najvišjem nivoju opreme odeta v usnje. Sedeži so prešiti »ameriško« in to vam bo takoj padlo v oči.

Takim avtom bencinarji, ne glede na ideje o novem svetovnem redu, emisijah, dvigu gladin morja in tako naprej, ne bodo nikoli segli. Sorento je Sorento z dizlom. 2,2-litrski štirivaljnik premore 148 kW (202 KM) in 440 Nm navora. Sicer reč tehta 1,9 tone, a avto je vseeno precej živahen. Motor je nov in je kar nekaj lažji od predhodnika, je tih in uglajen in predvsem se zelo rad zavrti, za dizla seveda. Osemstopenjska avtomatika dovolj dobro skrbi, da avto zgledno pospešuje, motor pa se ne zaganja v vrtljaje. Seveda ga lahko vrtite tudi proti rdečemu polju z ročnim načinom pretikanja, ampak nekega hudega haska razen malce več hrupa in tresljajev, ne bo. Taka vožnja mu ni všeč, niti mu ni namenjena. Sorento zna biti čudovito potovalni SUV mogočnih dimenzij, ki z uglajenim vzmetenjem in mirnim motorjem popolnoma preseneti. Poraba, če se res ne odločite za športno priganjanje, se bo gibala tam pri osmih litrih in pol, lahko pa z zelo zmerno vožnjo po lokalnih cestah porabo spravite tudi pod 6 litrov.

Voznikovo okolje je malce korejsko vesoljsko ali po ameriško baročno, oboje je mišljeno za isti presežek nekih dodatnih izboklin okoli stikal in svetleče črne plastike, kjer se pozna vsak prahec ali prstni odtis. Ampak osrednje mesto je znano – merilniki so digitalni in smo jih prvič videli že pri Tucsonu, s tem mislimo predvsem na zanimivo rešitev, ko se ob vklopljenem smerniku na zaslonu v levem ali desnem krogu pojavi posnetek zunanje kamere. Sprva malce strašljivo in nenavadno, zelo koristi pri tesnejših manevrih. Prestavne ročice ni, tu je vrtljivi gumb, klima je klasična z gumbi, nad njimi je velik zaslon infotainmenta z vsemi klasičnimi funkcijami in dobrotami. Malce jezi prav filozofija, da se sistem vedno zbudi le v črn zaslon z uro – nekaj nepotrebnega dodatnega dela pred in med vožnjo, da pridemo do radia, navigacije in ostalega – tudi v same menije bi lahko nekajkrat pogledal strokovnjak za UIX, izkušnjo uporabniškega vmesnika, saj se iskanje nastavitev precej zamudimo v podmenijih.

Oprema na krovu je praktično vsa, tu je hlajenje sedežev, nad glavami potnikov je širok pogled na nebo in naprej v vesolje, navduši kakovost slike zunanjih kamer, kjer proizvajalci običajno na kile kupujejo kamere na šanghajski tržnici in je temu primerna tudi ločljivost. Še ena reč, ki zna koga (z)motiti – sistem za nadzor voznega pasu je alergičen že na idejo o črti. Čim se rahlo približate izven idealne sredine, začne precej močno popravljati smer. Reč se da izklopiti, ko se prebijete čez menije, se razume.

Avto, s katerim se danes vozijo vladni uradniki v ZDA, ki vam po srečanju z marsovci posvetijo z lučko, seveda ni več poceni. Osnovna cena za najvišji paket opreme s panoramsko streho in 2,2-litrskim dizlom je 58.039 evrov, v dodatni opremi pa smo imeli še usnjene in hlajene sedeže za 800 evrov in biserno črno barvo za 540 evrov, skupaj torej 59.960 evrov.