Naša generacija se zagotovo spomni rdečega buggyja, Buda Spencerja in Terrenca Hilla in njunega spopada z mafijo, vrhunske slapstick italijanske komedije in še bolj izvrstne glasbe. Zagotovo eden najboljših filmov legendarnega italijanskega para. No, Italijani so 48 let pozneje marca letos v kino postavili remake Altrimenti ci arrabbiamo (Ali pa bova jezna).

S sodobno kinematografijo in režijo, droni in efekti in predelano originalno glasbo bratov De Angelis film sicer pokaže, kako se da tehnično reč narediti bolje, ne pa tudi boljše. Film je popolnoma brez duše, duhovit le na trenutke (pravzaprav ni niti za trenutek) in predvsem, ker poznamo original, popolnoma predvidljiv in zalotimo se, kako primerjamo dve različni obdobji z grozo na obrazu.

Ne, Spencerja in Hilla ne more nadomestiti nobena sodobna produkcija, sploh zakaj se je loteva. Zato ni čudno, da je film, ki je v Italiji ugledal luč sveta marca, šele zdaj prišel na druge distribucijske kanale.

To čudo od polomije, ki se vrti okoli rdečega buggyja in dveh tipov, ki se razjezita na mafijo, pa si lahko ogledate na Netflixu. Pravzaprav si ga morate, ker je tako neverjetno zanič in rekreacije originalnih scen popolnoma debilne!

In kar je najbolj šokantno, glavna lika sta Benova sinova (Bena je v originalu igral Bud Spencer, drugi je bil Kid) in film hoče povedati, da se nadaljuje tam, kjer se je prvi končal, ne glede na to, da gledamo enak redosled, enake scene in celo like z enako podobo (pevski zbor in ženska s kitkami). Sramota!  Čisto na koncu pa še napoved, da se bodo gradbeni mafijozoti maščevali in namig o drugem delu. Na kolenih prosim, ne!