Debelost - težava sodobnega avtomobila

Napredek
Debelost - težava sodobnega avtomobila

Debelost - težava sodobnega avtomobila

Najnovejši podatki, ki jih je zbral JATO, kažejo 21-odstotno povečanje povprečne mase praznega vozila v Evropi med letoma 2001 in 2022 . Po podatkih je povprečna teža prodanega avtomobila leta 2001 znašala 1.328 kg. Teža se je povečala skoraj vsako leto in do danes dosegla 1.600 kg. V ZDA, kjer so vozila večja, je njihova teža s 1713 kg, kolikor je znašala leta 2001, do danes poskočila na 1908 kg.

Eden izmed razlogov za povečanje teže je elektrifikacija, saj baterijski sklopi prispevajo občuten del dodatne teže. Povprečna teža električnega ali priključnohibridnega avtomobila, prodanega v Nemčiji med januarjem in septembrom 2022, je bila za 32 % višja od bencinskega konkurenta. Električna različica Peugeota 208 je na primer dosegla povprečno težo 1.530 kg proti 1.153 kg enakovredne različice z bencinskim motorjem. Približno tako je pri Volkswagnu ID.3 in Golfu, ki tehtata 1.830 kg v električni izvedbi in 1.388 kg s tradicionalnim pogonom. V ZDA, kjer so bencinska vozila običajno večja in težja kot v Evropi, je povprečna razlika le 10 %, pri nekaterih modelih pa so razlike večje. Ford F-150 Lightning je na primer 28 % težji od svojega bencinskega brata.

Elektrika pa ni edini krivec za debelost sodobnih avtov. Prihod elektrifikacije je pospešil rast teže, vendar so na rezultat vplivali tudi drugi dejavniki, kot na primer varnostni standardi, velikost avtomobilov in priljubljenost SUV-jev. Današnja proizvodnja avtomobilov vključuje več varnostnih standardov, ki jih pred 20 leti ni bilo. Več funkcij na avtomobilih pomeni večjo težo. Na primer, nedavno razkriti Volvo EX90, ki je eden najnaprednejših avtomobilov v smislu varnosti, tehta 2.818 kg. Njegov predhodnik, prva generacija XC90, je leta 2002 tehtal 2.018 kg.

Avtomobili postajajo tudi večji. Volkswagen Golf MK3, ki je bil na voljo med letoma 1991 in 1998, je v dolžino meril 4074 mm. Trenutna generacija je dolga 4.248 mm. Dolžina Ford Explorerja iz leta 1995 je bila 4844 mm, različica iz leta 2022 pa je dolga 5050 mm. V mnogih primerih bi se vozila, ki so bila v določenem segmentu pred dvajsetimi let, štela za segment nižje v skladu s trenutnimi standardi.

Nenazadnje so k temu pojavu prispevali tudi SUV-ji. Medtem ko so zlasti evropski potrošniki včasih vozili majhne kombilimuzine in mestne avtomobile, se zdaj odločajo za majhne in kompaktne SUV-je. SUV-ji, ki so trenutno na voljo v Evropi, so 27 % težji od kombilimuzin in 54 % težji od mestnih avtomobilov. V ZDA, kjer potrošniki prehajajo z limuzin na SUV, so slednji za 22 % težji od prvih.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
jjs19.11.2022 08:30
Podatek o Volvu me je neprijetno presenetil. Vse razloge razumem, ampak 800 kil prirastka pod črto? Um Gottes Willen. Počasi bo treba začeti opuščati vse čudne formule za izračun raznih davščin in cestnin ter preprosto obdavčiti/ocestniniti vsak kg avta. Povsod po Evropi. Tako bodo konstruktorji morda začeli razmišljati v drugo smer in glede na to, da je teža itak vir vsega zla (porabe energije, drobnih delcev v zraku, ki izvirajo iz asfalta in zavornih oblog, izčrpavanja planeta itd. itd.) ubili več muh na mah. Ne vem, ali pa se morda motim.
rovokopac19.11.2022 10:59
Delati primerjave med starim in novim Golfom je čisto mimo. Lahko se dela primerjavo med starim Golfom in novim Polom.
don CONSIGLIO19.11.2022 15:26
@rovokopac: Sej ravno to je point. Modeli se redijo in rastejo toliko, da preskočijo razred. Posledično "prisilijo" kupca vzeti bistveno večji avto, kot ga potrebuje. @jjs: Jaz bi kar začel gibanje "Cestna taksa na kilo". To bi bilo pošteno, smiselno in enostavno. Ne rabiš niti razredov (npr. od 1500 -1700 kg), pač enostavno rečeš 60 centov na kilo na leto????
don CONSIGLIO19.11.2022 15:31
Pardon, mislil sem 10 centov na kilo????
skrivo19.11.2022 16:44
Večja varnost ima za posledico večjo maso vozila. Kaj narediti? Uporabiti aluminij ali karbon? Morda, aluminija je več kot dovolj na tem planetu, ampak rabiš veliko energije, da ga pridelaš. Karbon je tudi OK, ampak je itak predrag. Torej, če potegnemo črto, avti žal ne bodo nikoli več tako lahki kot so bili nekoč, ker varnostnih standardov nihče ne bo upal zmanjšati. Plačilo cestnega sklada na enoto mase vozila bi pa bila najverjetneje kar poštena rešitev, ampak formula bi morala imeti eksponentno komponento, ker je že mali mestni avto težak....najsilnejši SUV ima nekje dvojno težo mestnega avta in potem bi se onim z avti za 150k€ cestni sklad znižal glede na današnjo lestvico. Današnja dajatev je pa itak čisto mimo, saj upošteva prostornino motorja - čisti idiotizem.
jjs20.11.2022 13:31
Ne govorim, da bi bilo treba današnje SUV-je in podobne omare ter admiralske ladje začeti delati iz karbona in aluminija, saj bi si s tem naredili še več svinjarije. Mislim, da bi morali počasi začeti prilagajati avte dejanskim potrebam uporabnikov in jih poenostavljati. Za večino dnevnih potreb bi zadostoval Twizy, Ami ali tisto drugo novo Citroenovo čudo iz recikliranih materialov. V voznem parku bi tako počasi začela prevladovati manjša, lažja, počasnejša vozila (z vsemi eksponencialnimi prihranki, ki iz tega sledijo). Seveda, za zahtevnejše naloge ali špas še vedno ostaja možnost izposoje temu prilagojenega avta.
Pr0ph3t21.11.2022 09:09
Zakaj bi zahteval lažje materiale? Jst bi omejil vse avte na samo en tip motorja ter z max prostornino in močjo (npr. 1.6 L turbo motor z max 200 KM), vendar zaostrit emisije. Pa naj potem delajo 3t avtomobile. Grem stavit da ne bodo bogatuni kupovali nepremičnino, ki jo bo rojak srednjega sloja snel kjerkoli z avtom "golf" razreda. Proizvajalci bi se osredotočili na samo en motor, kvaliteta bi se začela dvigovat, načeloma bi se moglo vse pocenit.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija