Uredbo so v evropskem parlamentu potrdili s 340 glasovi za, 279 jih je bilo proti. V uredbi je cel kup novosti, od nove metodologije za ocenjevanje in poročanje o izpustih CO2 v celotnem življenjskem ciklu vozil, ki se prodajajo na trgu EU, ki jo bo pripravila komisija do 2025 in metodologija za merjenje učinkovitosti motorjev, ki bo omogočala sprotno sprejemanje novih ukrepov. 

Nova uredba naj bi po besedah predstavnika evropskega parlamenta spodbujala proizvodnjo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in cilj ničenih izpustov do 2035, kar je prvi korak do ogljične nevtralnosti 2050. Evropski poslanec Jan Huitema je omenil, da bosta vožnja in nakup brezemisijskih avtomobilov postala za potrošnike ugodnješa, hitreje pa se bo razvijal tudi trg rabljenih vozil, trajnostna vožnja pa bo dostopna vsem. 

Vmesni cilj za leto 2030 predvideva zmanjšanje izpustov osebnih vozil za 55 %, lahkih gospodarskih vozil pa za 50 %.

Romana Tomc, ki je poslanka SDS v evropskem parlamentu, je glasovala proti, na Twitterju pa obrazložila, da verjame v čisto prihodnost, a ne s takimi metodami, ki ohranjajo globaliste, ki prek raznih nevladnih organizacij potiskajo EU V propad. Glavni kritiki opozarjajo, da avtomobilska industrija ni pripravljena na tako dramatičen ukrep, ogroženih je več sto tisoč delovnih mest. O tem, kako bodo v tem času primerno poskrbeli za čisto električno energijo (84% elektrike je še vedno ogljičnega izvora!) in potrebno infrastrukturo, evroposlanci niso razglabljali.

Oglasil se je tudi generalni sekretar AMZS, Jure Kostanjšek, ki opozarja, da pot do čistejšega okolja ne sme pasti na pleča voznikov osebnih vozil, okolje obremenjujejo tudi tovorni, letalski in ladijski promet.