Nekako so mi kabrioleti letošnje leto prirasli k srcu. Ne samo zato, ker imam v garaži nekaj svojega, arhivskega, pač pa tudi zato, ker je bilo letošnje poletje zares izjemno – več kot pol dni pri 30, pa zelo malo vetra in med kabrioleti, ki pri meni redno povzročijo rock & roll v sinusih, jih je bilo kar nekaj različnih, katerih dnevi so minili brez posledic. 

Ja, toplo sonce, veter, vožnja po mestu, pa naokoli. Razpon izbire sicer ni več tako velik kot včasih, ko je imela vsaka znamka nekaj prepišnega, so pa med njimi taki majhni in malce glasni in na drugi strani tudi prave shizofrene zverine. In M4 Competition je prav to – cestna beštija na zgornjem koncu ekstremov, ki ima – »čao, sonček« - pomično streho.

O njegovem bližnjem sorodniku v klasični kupejevski maniri smo že pisali in tudi spomnili, da so ti ekstremno mišičasti avtomobili pravzaprav žalostne živali, ki praktično nikjer (razen na nemškem avtobanu, pa še tam ne povsod) ne morejo pretegniti koles. Tako pri kupeju M4 ostane le estetika in, če imate primanjkljaj dimenzij – pokanje z izpuhom, predvsem v mestu. Zato je M4 in za povrh še kabriolet zmagovalna kombinacija. Tehnični in mišičasti superlativi kot naložba za dušo in srce in estetsko doživetje z neprimerno bolj uporabno vrednostjo kot klasični kupe.

Pomudimo se pri zunanjosti – M4 kot nemški težko kategornik je začinjen z vsemi dodatki, ki preprostemu avtomobilskemu svetu povedo, da z njim ne gre češenj zobati, od difuzorja s štirimi »rori«, aerodinamiko povsod naokrog, črnimi kolesi pod razširjenimi blatniki in nenavadno zanimivo vijoličasto barvo, zaradi katere je še bolj opazen. No, na bobrove zobke spredaj, sploh če so v črnem kot ostali elementi na zunanjosti, smo se pa že navadili.

Notranjost je klasično BMW-jevska (če bi dobil evro za vsakič, ko uporabim ta izraz, bi…), ko gre razporeditev in športno »M«, ko gre za dodatke, lakiran karbon na armaturki, nekaj aluminija, dva hudičevo rdeča rožička na volanu za M vragolije in lepa kombinacija sivih športnih sedežev s črnimi dodatki. Sedeži so klasični, ne tisti dirkaški z vzboklino med nogami, ki jih naredijo kar neudobne. Čeprav se zdi zadeva rahlo utesnjena, je to le prvi občutek, saj je celotno okolje namenjeno sprednjima dvema potnikoma – ki sta ob 4,8 metra dolgem avtomobilu dobro skrita pod robom vetrobranskega stekla – sinusi so torej varni. Vožnja je presenetljivo mirna tudi pri višjih hitrostih in celo brez vetrnega zastora zadaj, ki je spravljen tako zanimivo skrit, da zanj sploh nisem vedel. No, streho pa lahko odprete in zaprete tudi pri 50 km/h.

M4 Cabrio je tipičen tourer, ima tudi zadnja dva sedeža, če imate otroke, njihov trening in deževen dan, brez strehe bo tam vetrni zastor. Prtljažnika je 385 litrov, ker nekam pač mora streha, a za dva za izlet na jug Italije in nazaj več kot dovolj. Viola brezstrešni Bavarec je nor magnet za poglede, če jih mogoče potrebujete.

Za vsak slučaj je tu še motor, 3-litrski vrstni biturbo, v izvedbi Competition navit na 390 kW (530 KM). Ker je z dvema tonama kabrio 150 kilogramov težji od kupeja, je tudi pospešek nekoliko daljši – dve desetinki ali 3,7 sekunde. Ampak kot rečeno, to boste naredili enkrat, dvakrat, potem pa so potenciali kabrioleta drugje. Za rezanje med ovinki je avto že prevelik in preokoren, tako kot je M3 glede okretnosti pred leti že predal žezlo manjšemu M2. Osemstopenjski menjalnik M Steptronic je bliskovit, podvozje učinkovito, čeprav zaradi »pomanjkanja« strešne togosti tu in tam malce zaropota skozi cel avto, a tako v mestu pa vse tja do avtocest je vožnja eno samo udobje, strast in užitek. Za dodatno varnost poskrbi še stalni štirikolesni pogon M xDrive. Morda je le volan za odtenek preveč sterilen in lahkoten.

Filozofsko gledano bo M4 brez strehe bližje starejšim umirjenim voznikom kot mladi norčavosti. Konji, mišice in ostalo so tu le dodatek, spet bom ponovil – bistvo je drugje in to bistvo je BMW-ju uspelo za čisto desetko. Z neko vsakodnevno vožnjo pod žarki edine zvezde v našem osončju je tudi poraba le malce nad 10 litri na 100 kilometrov. Pa poglejte moč motorja.

Kako se obnaša denarnica? Tovrstni avtomobili so naložba, čeprav verjetno ne najbolj optimalna, saj je serija prevelika za bodoči status redkega youngtimerja. V osnovi bo ta zverina potrebovala 112 tisočakov evrov, za slabih 15 pa je bilo še dodatkov.